Giro 23
Giro d’Italia 23
Pisala se je zgodovina in mi smo bili del tega šova.
Kot je v naši navadi, zmeraj padajo zanimivi predlogi in ideje za naše kolesarske podvige.
Tako smo se odločili, da si ogledamo kronometrsko etapo Gira 2023 na Višarjah.
Začeli smo že v petek, ko smo se popoldne odpravili iz Ljubljane do Bohinja. na kolesih je bilo 6 nadobudnih poganjalcev, medtem ko nas je v spremljevalnem vozilu spodbujal sedmi član odprave.
Pot nas je vodila mimo Železnikov preko soriškega klanca. Šele zvečer smo videli, da je označen kot tretji najtežji klanec v Sloveniji. Izjemno težek začetek (čez 10%), ki potem še naraste na 12% in več.
Skratka 10 mučnih kilometrov je kot ponavadi vedno poplačanih z izjemnimi razgledi ter seveda okrepčilno pijačo na vrhu.
Sledil je hiter spust do Bohinjske Bistrice in naprej do Bohinja, kjer smo imeli najet apartma. Za nami je bilo 75km s 1.152 višincev.
V soboto smo se po zajtrku odpravili proti Kranjski Gori. Spet smo morali premagati 22km klancev, nekaj ravnine, da smo prišli do 1km odseka, kjer so števci kazali tudi 18% klanec. Nadaljevanje poti do KG se je zdela kot mala malica.
Tam smo se preoblekli, ter s spremljevalnimi vozili odpravili do Planice, od koder je vozil avtobus do Trbiža, kjer je bil štart predzadnje etape Giro d’Italia 2023, odločilnega gorskega kronometra na Višarje (Monte Lussari). Za nami je bilo 70km kolesarjenja in 1.240 višincev.
Zaradi neverjeto velikega števila obiskovalcev, smo si morali dirko ogledati na samem štartu. A kljub temu je bilo vzdušje noro. Skoraj vsi obiskovalci so prišli spodbujati našega Primoža Rogliča. V živo smo ga torej videli na štartu, nato pa preostanek spremljali na velikem zaslonu na trgu.
Ob vsakem prikazu Rogliča na zaslonu, je publika dobesedno ponorela od navdušenja in navijanje se je samo stopnjevalo, do kritičnega trenutka, ko se je Rogliču snela veriga.
Takrat je vsem zastal dih, a naš junak se je pobral in odpeljal z res neverjetnim tempom do konca.
Nova norija je sledila, ko smo vsi na trgu šteli sekunde zaostanka Thomasa in se zavedli, da je Roglič zmagal.
Slavje se je preselilo v Kranjsko Goro, kjer so spet plapolale slovenske zastave in glasno navijanje za Rogliča.
Sledila je pot do apartmaja, kjer smo vsi utrujeni padli v globok spanec.
V nedeljo nam ni preostalo drugega, kot hiter zajtrk in kava ter ponovno na kolesa do Ljubljane. tokrat so bili višinci v negativni bilanci, saj je bila večina poti navzdol. Vseeno se je po slabih treh urah kolesarjenja nabralo 80km in 520 višincev.
Kot se spodobi, smo nabrali veliko slikovnega in video materiala, kar si lahko ogledate spodaj.
Veliko smo se smejali, preklinjali na klancih, veliko navijali, vsekakor pa je za nami še en res TOP TOP TOP dogodek.
Kot se za debato ob pivu spodobi, smo že začrtali nove cilje za 2024.
Se že veselimo novih dogodkov.
Primož Roglič na klancu:
Štetje zaostanka Thomasa medtem ko se vozi proti cilju:
Veselje gledalcev ob Primoževi zmagi:
